-
Naravna kozmetika za nego otroka in mame
ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo) je ena najbolj raziskanih razvojnih motenj pri otrocih, vendar en sam točen vzrok še vedno ni dokončno znan. Strokovnjaki danes menijo, da gre za kombinacijo več dejavnikov, predvsem genetskih, nevroloških in okoljskih.
Pomembno je, da veš, da ADHD ni posledica slabe vzgoje ali premalo discipline, kot še danes nekateri zmotno mislijo.
Pri otrocih z ADHD raziskave kažejo razlike v delovanju določenih delov možganov, prenosu živčnih signalov, uravnavanju dopamina, noradrenalina… To pa vpliva predvsem na pozornost,
impulzivnost, nemir, organizacijo, samokontrolo, čustveno regulacijo. Možgani otrok z ADHD pogosto hitreje iščejo nove dražljaje in težje vzdržujejo dolgotrajno pozornost pri manj zanimivih nalogah.
Starši pogosto navajajo, da je tak otrok doma vzgojno zelo zahteven, da je v stalnem gibanju in akciji, ima veliko energije, veliko govori, se težko zbere, vse ga zmoti, je površen. Pogosto je v šoli moteč, vpada v besedo, ne zmore počakati, se odziva impulzivno, je lahko v konfliktih s sošolci, se težko organizira, izgublja in pozablja šolske potrebščine, težko se skoncentrira na šolsko delo.
Poleg genetike lahko povečajo tveganje za razvoj ADHD tudi drugi dejavniki. Na primer kajenje med nosečnostjo, alkohol ali droge v nosečnosti, prezgodnji porod, nizka porodna teža, večja
izpostavljenost stresu med nosečnostjo, večja izpostavljenost toksinom. To ne pomeni, da bodo ti
dejavniki nujno povzročili ADHD, lahko pa povečajo verjetnost za pojav težav.
Največ dokazov za vzroke ADHD trenutno kaže na kombinacijo genetike, delovanja možganov in vplivov okolja. ADHD v svetu prizadene približno 5-7 % šoloobveznih otrok, med mladostniki je ta delež 2-3 %. Z leti torej lahko težave postopoma izzvenijo že v obdobju mladostništva, do zgodnje odraslosti pa se diagnoze »znebi« dve tretjini posameznikov. Pri tretjini težave lahko ostanejo tudi v obdobju odraslosti, vendar običajno niso tako hude oziroma jih posameznik lažje obvladuje.
1. Prekomerno aktivnost oz. nemirnost (npr. otrok težko sedi pri miru, vstaja, hodi po razredu, se preseda, guga na stolu, daje glasne pripombe, nehote dregne sošolca, stiska pesti, se igra s prsti ali lasmi, veliko govori..)
2. Pomanjkljivo pozornost (npr. ne sliši navodil, jih sliši nepopolno ali jih nenatančno prebere, težko vztraja pri začeti aktivnosti ali nalogi, vse ga zmoti, se hitro naveliča, hitro menja aktivnosti, je površen, pozablja dogovore in svoje obveznosti)
3. Impulzivnost (npr. se odziva hitro in brez razmisleka, ne predvideva posledic, vpada v besedo, lahko ima izbruhe jeze, se težje kontrolira, nehote užali, se hitro vznemiri..).
Otrok z ADHD torej ni len ali nevzgojen. Njegovi možgani delujejo drugače, potrebuje več tvoje podpore pri organizaciji, umirjanju, osredotočanju in čustveni regulaciji.
Dobra novica pa je, da lahko z razumevanjem težav, pravilnimi pristopi in ustreznim okoljem otroku zelo pomagamo tako doma kot tudi v šoli in s pravilno podporo otroku omogočimo, da lažje funkcionira.
Otrok z značilnostmi ADHD-ja potrebuje predvsem ljubeče, razumevajoče okolje in jasne meje ter jasna pravila kaj sme in česa ne. Pravil naj ne bo preveč, naj bodo kratka in preprosta, ter omejena na nujne zadeve.
Pri dnevnih nalogah naj ne bo preveč navodil naenkrat, pomaga razdelitev nalog na manjše korake, saj tako naloga postane otroku bolj obvladljiva. Jasno pa naj bo tudi, o čem sme otrok odločati sam (odvisno glede na njegovo starost).
Vsak otrok naj ima možnost odločanja o določenih stvareh, saj to gradi njegovo avtonomnost. V kolikor je okoli njega preveč pravil, ki jih določajo drugi, se lahko dolgoročno počuti ujetega v svet pravil in začne izgubljati sebe. Otrok naj na primer sodeluje pri postavljanju hišni pravil, saj jih bo tako lažje tudi upošteval.
Vizualni urniki ali seznami (npr. tedenski koledar obveznosti vseh družinskih članov) pomagajo pri boljši organizaciji in zmanjšujejo stres. To je lahko krasen pripomoček za vse družinske člane. Ko je okviren potek dneva otroku vnaprej znan, to pomeni zanj lažjo prilagoditev.
Veliko otrok z ADHD ima veliko potrebo po gibanju, ker jim to pomaga uravnavati energijo in pozornost. Gibanje ni motnja, ampak način, kako si otrok pomaga. Že 20 – 30 minut gibanja dnevno lahko izboljša otrokovo koncentracijo in razpoloženje. Zelo je dobrodošlo, če se otrok lahko vsak dan prosto ˝zdivja˝ in če je vključen v kakšno redno športno dejavnost.
Če le gre, pojdite z njim vsak dan v naravo, na travnik ali v gozd. Igra v naravi in gozdu ima neverjetno pomirjevalne učinke. Znano je, da gibanje v naravi zmanjšuje stres, umirja živčni sistem in izboljšuje pozornost.
Otroci z ADHD imajo pogosto težave s spanjem, pomanjkanje počitka pa simptome še poslabša.
Lahko se dogaja, da zvečer težje zaspijo ali da se pogosteje prebujajo.
Pomagajo:
Kadar so prisotne hujše težave s spanjem, je smiselno poskusiti z Bachovimi kapljicami za spanje, ki so popolnoma naravne in primerne tudi za majhne otroke, saj so brez alkohola.
Hitri dražljaji iz telefonov, tablic in videoiger dodatno obremenijo živčni sistem. Veliko raziskav
navaja, da je prekomerna raba elektronskih naprav lahko razlog za poslabšanje motenj pozornosti pri otrocih. Eno takih raziskav najdeš TUKAJ
Zato je šeposebej pri otrocih z ADHD nujno, da vse elektronske naprave čimbolj omejimo in s tem naredimo več prostora za povezovanje in spontan pogovor. O škodljivih učinkih ekranov pišem tudi v prispevku Vpliv ekranov na razvoj otroških možganov.
Možgani potrebujejo kakovostna hranila za dobro delovanje. Pri nekaterih otrocih lahko veliko sladkorja, umetnih barvil, konzervansov in predelana hrana povečajo nemir ali nihanje razpoloženja.
Priporočljivo je:
Od hranil so posebej pomembni:
Kadar to ni dovolj, lahko poskusiš tudi z dodatki funkcionalnih gob:
Tudi otroci potrebujejo sprostitev. S preprostimi tehnikami lahko otroku pomagaš umiriti živčni
sistem. Poskusi v vsak dan vključiti nekaj od tega:
Veliko otrok z ADHD je izjemno ustvarjalnih, čustvenih, inteligentnih in polnih idej. Potrebujejo
odrasle, ki jih razumejo in mirno vodijo.
Če jih ves čas kritiziramo, sčasoma začnejo verjeti, da z njimi nekaj ni v redu. Zato poskusi uporabljati manj besed “umiri se,” “zakaj ne poslušaš,” “spet si pozabil,” “ne moreš biti malo bolj pri miru?”
Zelo je pomembno, da čim večkrat pohvališ otrokov trud, opaziš in poudarjaš otrokove močne strani, ohranjaš mirno komunikacijo.
Otroci z ADHD so bolj občutljivi na zunanje dražljaje in stres, zato je pomembno, da je njegovo domače okolje, kar se da mirno in ljubeče. Doma naj bo veliko pogovora in predvsem pozornega
poslušanja. Ker otroci z ADHD ponavadi veliko govorijo, se ob tem starši urimo v potrpežljivem poslušanju, hkrati pa otroka učimo, da je tudi poslušanje vrlina, ki se jo naj tudi sami učijo.
Nikakor se ne osredotočaj samo na otrokove težave. Pomembno je, da spodbujaš in pomagaš otroku razvijati njegova močna področja, sposobnosti in interese. Preusmeri svojo pozornost iz tega, česar tvoj otrok ne zmore ali kar težko zmore, na to, kar lahko naredi in kar že zmore.
Poskušaj odkriti, kaj tvojega otroka še posebej veseli, kaj mu gre dobro od rok, četudi so to morda majhne stvari, recimo skrb za vrt, peka palačink, izdelovanje voščilnic ali skrb za živali.
Vsakršna dobra izkušnja o sebi in občutek koristnosti ali dobro opravljenega dela zelo veliko pripomore k otrokovi samopodobi in njegovi nadaljnji motivaciji.
Cilj je, da razpršeno energijo, ki jo običajno otrok izgublja vse naokrog, pomagaš usmeriti v njemu ljubo dejavnost, ki bo koristna in bo gradila njegove dosežke in s tem tudi samopodobo.
In še zelo pomembno zate! Ne glede na obremenitve in skrbi, s katerimi se kot mama soočaš, se boš lažje spoprijela z vsemi izzivi, če boš poskrbela tudi zase. Zato ohranjaj svoje prijateljske stike, hobije in dejavnosti, ob katerih se sprostiš in ki te radostijo. Vzemi si prosto popoldne, večer ali ves dan samo zase in se napolni z baterijami, kadar to potrebuješ.
Za naporne trenutke in dneve, ko se ti zdi, da imaš vsega preveč in začutiš nemir, so ti lahko v krasno pomoč Bachove kapljice, ki umirjajo različna čustvega stanja in pripomorejo k večji umirjenosti.
Zelo pomembno je torej, da poskrbiš za svojo stabilnost in umirjenost. Samo tako boš lahko uspešno vodila otroka z ADHD in mu nudila potrebno oporo, ki jo potrebuje. Seveda to velja za oba starša. Odlična pomoč za vso družino je lahko tudi kognitivno-vedenjska terapija pri izbranem terapevtu, ki ima dovolj izkušenj z družinami, kjer je prisoten ADHD.
Povzeto po:
– Gradivu Biti starš otroku z ADHD Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
– Članku objavljenem na The ADHD Centre UK: Myths & Realities Of Nutritional Supplements & ADHD: What Does the Evidence say?
