Naravna kozmetika za nego otroka in mame

Branje in prosta igra, raziskovanje okolja je ključno za zdrav razvoj otroka, saj ob tem pridobiva pomembne veščine (motorika, prostorska orientacija, besedni zaklad, domišljija, iznajdljivost..). Čas pred zasloni je dejansko izgubljen čas, ki otroka prikrajša za optimalen in zdrav razvoj v mnogih aspektih.

Tudi za naš starše je pozornost, ki jo namenimo telefonu namesto otroku, izgubljena priložnost za stik z otrokom. Zato vedno začnimo pri sebi. Uporaba ekranov med dojenjem, stalno preverjanje sporočil, družabnih omrežji in javljanje na ne nujne telefonske klice v prisotnosti otrok ima negativen vpliv na otroka in vodi v razvoj slabih navad uporabe ekranov. Ekrani prav tako niso primerni za tolaženje in preusmerjanje pozornosti otroka v stiski, za animacijo pri hranjenju ali za nagrajevanje in kaznovanje.

Nekateri negativni učinki prekomerne rabe ekranov

Čas pred ekrani lahko prinaša mnoge negativne učinke na zdravje otrok. Vpliva tako na fizično zdravje kot tudi psihično in duševno zdravje.

1. Hormon melatonin in motnje spanja

Ekrani proizvajajo modro svetlobo. Uporaba ekranov zvečer pred spanjem zmoti naravni ritem budnosti in spanja. Možgani namreč mislijo, da je še vedno dan in pred spanjem ne proizvajajo (dovolj) melatonina. Melatonin je spalni hormon, ki nastaja v možganih in skrbi, da zaspimo. Ko se zunaj mrači, se nivo melatonina poveča in omogoča kvaliteten spanec. Raziskovalci so nedavno poročali, da se je pri otrocih med 6. in 12. letom, ki so jim vzeli televizijo, računalnike in video igrice, stopnja melatonina povečala za povprečno 30 %. Iz tega lahko sklepamo, da prekomerna raba ekranov, vpliva tudi na težave s spanjem.

2. Metabolizem in debelost

Ni presenetljivo, da otroci zaradi dolgih ur sedenja, namesto tekanja naokoli, nimajo kondicije. Raziskave vse bolj kažejo, da je sedenje pred ekrani pomemben povzročitelj debelosti pri otrocih. Odkrili so, da je vsaka dodatna ura gledanja televizije povezana z dodatnim kilogramom telesne maščobe. Več ekranov namreč pomeni manj gibanja, ki ga otroci za zdrav razvoj nujno potrebujejo.
Ekrani nas tudi privedejo do tega, da občutno več jemo, tudi če fizično nismo lačni. To pa ni zgolj zaradi vseh vabljivih reklam. Eden od razlogov je tudi ta, da naši možgani zaznavajo zunanje impulze (iz ekranov) bolj kot notranje prehranske impulze, ki nam govorijo, da smo dovolj pojedli. Zato je pomembno, da med obroki ugasnemo vse ekrane, da se naši možgani lahko osredotočijo na hranjenje.

3. Razvoj možganov

Majhni otroci, ki so izpostavljeni več časa pred zasloni, lahko v poznejših letih izkusijo počasnejši razvoj izvršilnih funkcij [2]. Izvršilne funkcije so kot nadzorni center možganov. Gre za niz miselnih veščin, ki nam pomagajo upravljati vsakdanje življenje in doseči naše cilje. Predstavljaj si jih kot »šefa« v naših možganih, ki nam pomaga načrtovati, se osredotočiti, si zapomniti pomembne stvari ter nadzorovati svoja dejanja in čustva. Podpirajo tudi ustvarjalnost, odločanje in prilagodljivost.

Druga študija je pokazala, da ima lahko izpostavljenost zaslonom pri otrocih, starih od 1 do 2 let, trajne posledice za razvoj izvršilnih funkcij [1]. Nadaljnje raziskave so pokazale, da lahko otroci, stari komaj 18 mesecev, ki prvič preživijo čas pred zaslonom pred elektronskimi napravami, vključno z računalniki in televizijo, doživljajo motnje spanja ter čustvene in vedenjske težave [3].

Raziskava objavljena oktobra 2019 v reviji JAMA Pediatrics kaže, da imajo otroci, ki preživijo več časa pred zasloni, drugačno strukturno sestavo možganov. Pri njih je strukturna celovitost bele možganovine, ki je odgovorna za jezik in pismenost, nižja.

Pri mladoletnikih, ki preživijo prekomerno časa na ekranih, so globoko v možganih odkrili mnoge strukturne spremembe. Trinajst raziskovalcev iz sedmih ustanov je odkrilo, da so bila mnoga področja v možganih teh mladostnikov pri nekaterih celo 10 do 20 procentov manjša (Yuan e tal 2011). Študija iz 2012 poroča o ‘zelo razširjenih redukcijah’ v stanju in velikosti možganskih celic v ‘važnejših povezavah bele snovi … v vseh delih možganov, vključno z orbito-frontalno belo snovjo … ‘ (Lin e tal, 2012).

4. Motnja pozornosti

Zaslonska tehnologija je povezana s spremembami v razvoju otrokovega sistema pozornosti. Raziskava z 2500 otroki, objavljena v reviji Pediatrics, je proučevala, ali je zgodnja izpostavljenost televiziji v kritičnem obdobju razvoja možganov lahko povezana s kasnejšimi motnjami pozornosti. Odgovor je pritrdilen.

Čeprav je za ADHD motnjo lahko delno kriva dednost, pa je bilo, kljub mnogim desetletjem raziskovanja, zelo malo misli namenjenih potencialni pomembni vlogi, ki bi jo zgodnje otroške izkušnje lahko imele na razvoj motnje pozornosti. Raziskovalci so se spraševali, ali obstaja povsod prisoten okoljski dejavnik, ki nekatere otroke navede k temu, da razvijejo ADHD. Ugotovili so, da je zgodnja izpostavljenost televiziji povezana z motnjami pozornosti v sedmem letu, ki je združljiva z diagnozo ADHD. Otroci, ki so gledali televizijo v prvem in tretjem letu starosti, so imeli pomembno povečan riziko, da se pri njih do sedmega leta razvije takšna motenja pozornosti. Za vsako uro gledanja televizije, se je za 9 procentov povečala motnja pozornosti. (Christakis et al., 2004).

5. Duševno zdravje

Študija iz leta 2022 je analizirala 43 člankov, objavljenih od leta 2012 do avgusta 2022. Rezultati so pokazali povezavo med uporabo družbenih medijev in depresijo, pa tudi druge negativne posledice, kot so tesnoba, slab spanec, nizka samozavest ter socialna tesnoba. Med študijami je osem študij poročalo, da so ženske, ki uporabljajo družbene medije, kazale večje simptome depresije kot moški. (9)

Ameriška pediatrična akademija je objavila poročilo o Vplivu socialnih medijev na otroke, mladostnike in družine, ki se nanaša na ‘facebook depresijo, definirano kot depresijo, ki se razvije, kadar otroci in najstniki preživijo velik del časa na socialnih omrežjih, kot je Facebook in začno potem kazati klasične simptome depresije’. Dodajajo mnenje, ‘da je lahko intenzivnost online sveta faktor, ki sproži depresijo’ (AAP 2011a).

6. Pomanjkanje empatije

Čeprav mediji pogosto govorijo o tem, kako uporaba interneta in računalnika ljudem pomaga, da se hitro odločajo in filtrirajo velike količine informacij, pa nove raziskave ugotavljajo, da s tem lahko plačujemo visoko ceno pri socialnih in emocionalnih spretnostih, ki so pomembne za družbo. Posebno se zdi, da je prišlo do zmanjšanja subtilnih zmožnosti zaznavanja nians v razpoloženju drugega. Študija delovanja možganov pri odraslih je pokazala, da možganski centri, povezani z empatijo, ob uporabi interneta niso pokazali praktično nikakršnega povečanega spodbujanja.

Študija Univerze v Michiganu je zaključila, da lahko povečanje količine medijev igra tudi pomembno vlogo v upadu empatije. Lahkotnost sklepanja ‘prijateljstev’ na internetu bi lahko vplivala na ljudi, da bi se z večjo verjetnostjo, ko se jim ne da več odzivati na težave drugih, preprosto izklopili. ‘Elektronski mediji so prav tako prispevali k družbenemu okolju, ki onemogoča, da bi se ustavili in prisluhnili nekomu, ki potrebuje nekaj naklonjenosti’ (Konrath e tal., 2010a, b; 2011).

7. Računalniki v izobraževanju

Politiki, starši in šole so pod vedno večjim pritiskom, da v izobraževanje vključijo več ekranske tehnologije. Vendar se le malo ljudi zaveda obsežnih raziskav, ki ne podpirajo domneve o njeni koristnosti. Evropska raziskava med 15-letniki v enaintridesetih državah je na primer zaključila, da so tisti, ki so v šoli večkrat na teden uporabljali računalnik pokazali občutno in statistično dokazano slabše znanje pri matematiki in branju kakor tisti, ki so računalnik uporabljali redkeje (Fuchs and Woessmann, 2004).

Študija z Duke University v ZDA, ki je vključevala 150 000 učencev od 10. do 14. leta, je primerjala rezultate branja in matematike pri istih učencih, preden so doma dobili računalnik in po tistem. Raziskovalci so tudi lahko primerjali njihove rezultate s tistimi njihovih vrstnikov, ki so že prej imeli doma računalnik, in tistih, ki niso nikoli imeli dostopa do računalnika. Odkrili so, da lahko reden dostop otrok do računalnika dejansko zavira njihove bralne in matematične zmožnosti.

Priporočila slovenskih pediatrov o priporočenem času uporabe zaslonov po starosti otrok

Primarni pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo Slovenski pediatri so skupaj s Safe.si, Logout in drugimi strokovnjaki pripravili priporočila za uporabo zaslonov pri otrocih.

Do 2. leta starosti naj otrok sploh ne bo izpostavljen zaslonom!

Od 2. do 5. leta naj bo časovna omejitev manj kot ena ura na dan, naraščajoče sorazmerno s starostjo in le ob prisotnosti staršev (okvirno pri triletnem otroku 20 minut dnevno ali pri štiriletnem otroku 30 minut dnevno).

Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan, nato do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo ta časovna omejitev največ dve uri na dan. Pomembno je, da so vsebine starosti primerne in kakovostne. Prav tako je priporočljivo, da otrok in nato mladostnik do 18. leta naj ne bo lastnik pametne naprave.

S čim lahko nadomestimo čas pred ekrani?

Gojenje zdravih navad pri otrocih se začne že v zgodnjem otroštvu. Namesto da se zanašaš na digitalne naprave, da bi jih zamotila, imaš na voljo dejavnosti, kot so pravljice, družabne igre, uganke, risanje, petje… Te dejavnosti ne zagotavljajo le zabave, temveč ponujajo tudi dragocene razvojne koristi, saj spodbujajo ustvarjalnost, socialne veščine in kognitivni razvoj.

Če lahko skupni dnevni čas, ki ga preživimo pred ekranom, zmanjšamo in povišamo starost, pri kateri otroci s tem začnejo, bo to pomenilo občutno prednost za njihovo zdravje in dobro počutje.

Pomembno je, kakšne risanke izberemo

Razlikovati je potrebno med medijskimi vsebinami z nizko in visoko stopnjo stimulacije, ko malčki preživljajo čas pred zaslonom.

Za vsebine z nizko stopnjo stimulacije so značilni počasnejši tempo, preproste zgodbe, umirjene barve, mehki zvočni učinki in pomirjujoča glasba v ozadju, naravni pogovori in bogat besedni zaklad.

Visoko stimulativni vsebine običajno vključujejo hitro pripovedovanje zgodb, hitro govoreče like, svetle, kričeče barve, glasne zvoke in glasbo, hitre spremembe prizorov.

Raziskave kažejo, da so nizko stimulativne vsebine na splošno boljše za malčke. Visoko stimulativne vsebine namreč lahko zmanjšajo razpon pozornosti in ustvarijo vedenje, podobno odvisnosti. Prekomerna izpostavljenost hitrim spremembam slik lahko preveč stimulira razvijajoče se možgane majhnega otroka, kar lahko kasneje povzroči težave s pozornostjo. Če želite svojemu majhnemu otroku predvajati risanke, dajte prednost nizko stimulativnim vsebinam, ki spodbujajo interakcijo, domišljijo in učenje. Seveda še vedno v časovno omejenem okvirju.

Najstniki in spletne vsebine

Z otrokom oziroma najstnikom imej odprto komunikacijo o spletnih vsebinah tako, da pokažeš pristno zanimanje za njegov spletni svet. Izkoristi priložnosti za sproščene klepete, da deliš kratke varnostne nasvete, ki so pomembni za njegove spletne dejavnosti. Pogovori se o morebitnih spletnih tveganjih, kot sta spletno ustrahovanje in prevare, ravnanju v takšnih situacijah.

Zanimaj se o spletnih mestih, ki jih vaš otrok obiskuje, aplikacijah, ki jih uporablja, vsebinah, ki jih spremlja, in ljudeh, s katerimi komunicira na spletu. Tako je lažje vključiti otroka v smiselne in učinkovite pogovore o digitalni uporabi in mu zagotoviti potrebna navodila za njegovo spletno varnost, ter mu pomagati pri usvajanju dobrih spletnih navad.

Pripravite si družinski načrt uporabe ekranov

Družinski načrt uporabe ekranov je lahko odličen izziv za vso družino. Pomembno je, da velja za vse družinske člane, ne le za otroke in najstnike. Družinski načrt rabe ekranov lahko vsebuje naslednja pravila:

– Obroki so čas brez zaslonov.
– Skupaj določimo uro v dnevu, ko vsi družinski člani ekrane ugasnemo. Recimo dve uri pred spanjem.
– Televizije ne vklopimo za ozadje, tudi računalnike vedno po uporabi ugasnemo.
– Noč je namenjena spanju. Pred spanjem in ponoči nimamo ekranov v spalnici.
– Določimo mesto v stanovanju, kjer vsi odložimo naprave, ko jih ne uporabljamo. Če jih imamo ves čas pri sebi, že iz navade segamo po njih.
– Večkrat organizirajmo dan brez ekranov. Naj bo to mesečni družinski izziv in priložnost za povezane družinske odnose.

Naj družinski načrt ne postane vir prepirov in prerekanj, ampak le način, s katerim vaši odnosi lahko postanejo še bolj prisotni in povezani.

Viri:
1. “Effects of screen exposure on young children’s cognitive development: A review” The Child, Jul 2021, https://thechild.sg/wp-content/uploads/sites/25/2021/07/EI_002_CHILD_Impact-of-Screen-Viewing-on-Cognitive-Development_For-Circulation-digital.pdf
2. “Impact of screen viewing during early childhood on cognitive development” Frontiers in Psychology, 17. Aug 2022, https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9431368/
3. Kimberly, Lim. “Children exposed to digital devices at an early age may have emotional and behavioural difficulties: Study”TODAY Online, 12. Nov 2019, https://www.todayonline.com/singapore/children-exposed-digital-devices-early-age-may-have-emotional-and-behavioural-difficulties
4.https://jamanetwork.com/journals/jamapediatrics/fullarticle/2754101
5.https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33225486/
6.https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39370520/
7.https://safe.si/starsi/priporoceni-cas-uporabe-zaslonov-pri-otrocih
8.https://www.researchgate.net/publication/343570857_The_Impact_Of_Screen_Media_On_Children_A_Eurovision_For_Parliament
9.https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37366727/