1. Vaš pogled na današnje prehranjevalne navad otrok in odraslih?
Danes se ljudje prehranjujemo glede na kulturo, v kateri živimo. Ne bi želela soditi, ali je to dobro ali slabo, kajti prehrana je vedno odraz sveta, ki nas obdaja. Hitra prehrana je recimo nastala zato, ker jo je
svet potreboval. Toda hkrati kot družba plačujemo ceno – v zdravju in v tem, da smo v veliki meri pozabili, kako so pretekle prehranske prakse gradile zdravje ljudi, kako je hrana podpirala telo in kako so se nekoč ljudje s hrano in naravo lahko tudi samozdravili. Toda izgubljanje teh znanj ni tako hudo, da jih ne bi mogli povrniti. Ne sicer tako, kot da bi spet živeli v preteklosti.
Svet gre naprej in stvari, ki so v prehrani delovale nekoč, bomo v krizah spet postavili na svoje mesto. Povrnili si bomo veliko teh znanj, a na naš način, na sodoben način. Spet bomo povezali, da so lokalna, doma pridelana hrana, samooskrba, naravna pridelava nujni, če želimo živeti brez resnih bolezni sodobnega časa.
2. Je kravje mleko, v otroški in odrasli dobi, pomembno za naš razvoj, zdravje, imunski sistem?
Preprost splošen odgovor je ne. Mnoge populacije na svetu živijo dobro brez mleka živali. Dojenje je ključno in pomembno, vse ostalo je stvar izbire, kulture in navad. Toda vedeti moramo, zakaj nekatere družbe uživajo mleko skozi deset tisoč let znane prehranske preteklosti in zakaj nekatere tega ne počnejo. Obstaja več zamenljivih skupin prehrane, ki vsebujejo mineralne, vitaminske skupine, beljakovine in druge snovi. Nekateri to najdejo v mleku, drugi v morski hrani, tretji v čem tretjem.
Vse to sem nazorno predstavila v knjigi Hrana za zdravje družine. Današnja prehranska piramida zavaja, ko vam govori, da morate jesti malo mleka, malo mesa, malo jajc … nobena kultura razen zahodne civilizirane družbe nima tega pravila. Toda ne drži niti to, da mleko živali v prehrani ljudi nujno povzroča bolezni in alergije. Številne populacije so se tisočletja hranile z mlekom živali brez vidnih bolezni. Nasprotno, imele so zelo dobro zdravje.
3. Zakaj tolikšen pojav alergij v zadnjih letih? Kakšno vlogo ima pri tem hrana?
Menim, da alergije sprožamo najprej na druge načine, nato pa tudi s hrano. Določene snovi, ki jih vnašamo v telo, so breme, ki se kopiči. Predstavljajte si sod, do vrha poln bremen, ki se začnejo razlivati čez rob, če vanj dodate le malo dodatnih bremen. Ljudje z alergijami so običajno precej zastrupljeni in nekatera hrana prek različnih mehanizmov sproža, da se ta bremena razlivajo čez rob. Mislimo, da je problem ta hrana, dejansko pa bi morali pozorno prisluhniti svojemu telesu, prepoznati, zakaj je tako obremenjeno in kako to breme znižati. Problem je pogosto v črevesju ali v tem, da so v telesu “skladišča” strupenih
snovi.
4. Trg ekoloških prehrambenih izdelkov raste. Na kaj je pri nakupu potrebno biti pozoren?
Ekološka hrana je odlična, a raje govorim o domači lokalno pridelani naravni hrani. Sem zagovornica lokalnih kmetij, samooskrbe prek vrtičkov, proste reje in pridelovanja na način, ki je vzdržen, okolju
prijazen in povezan s praksami naših prednikov. Kupujte na tržnicah, od lokalnih ponudnikov, tako, da se pogovarjate in preverjate, kaj vam prodajajo. Vzpostavite neposreden stik in kupujte sezonsko hrano. Sama kupujem od ljudi, ob katerih se počutim dobro, ker širijo dobro energijo.
5. Kakšna je po vašem mnenju prihodnost prehranjevalnih navad. Je porast veganskega prehrajevanja zgolj trenuten trend ali v resnici mesna industrija nima lepe prihodnosti?
Veganstvo je nujni drugi pol krute industrijske reje živali. Dokler bo človeštvo v svoji industrijski proizvodnji hrane mučila živali, bo veganstvo ali kdo drug na to opozarjal na razne načine. Ta gibanja so
torej potrebna. Toda potrebna so tudi gibanja, ki nas opozarjajo, da je nekaj hudo narobe z genskim manipuliranjem hrane, z uporabo agresivnih pesticidov, s katerimi se obdelujejo rastline v industrijskem
kmetijstvu. Z rastlinami danes moderni človek zaužije izjemno breme
strupenih snovi. Nastaja tehno-hrana, ki je daleč od tega, kar naše telo
potrebuje za dobro zdravje.
Problem je torej resen in širši. Upam, da se bomo znali soočiti s tovrstnimi izzivi. Menim, da nas bo življenje samo naučilo, kaj je pomembno. Kriza, ki se je pojavila z epidemijo korona
virusa, je povezala ljudi v iskanju lokalne domače hrane in to je že korak v pravo smer. Verjamem, da se bo več ljudi pričelo bolj zavedati, da je to, kar jemo, neposredno povezano s tem, kako zdravi smo, kako odporni smo in kako se razvijajo naši otroci.
