Kaj pa varnost? Ocena ameriške FDA glede varnosti UV filtrov
Februarja 2019 je ameriška FDA objavila predlagano kategorizacijo za posodobitev ureditve zaščitnih krem. FDA je pregledala vseh 16 aktivnih sestavin za zaščito pred soncem in jih razdelila v tri skupine:
- Varne in učinkovite sestavine: samo Cinkov oksid in Titanov dioksid (oba sta mineralna filtra)
- Ni varno in učinkovito: PABA in trolamin salicilat (te sestavine so bile že davno opuščene)
- Nezadostni podatki za uporabo v kremah za sončenje: ostali kemični filtri. Sem spadajo oxybenzone, avobenzone, cinoxate, homosalate, octinoxate, octisalate, octocrylene, dioxybenzone, ensulizole, meradimate, padimate O, sulisobenzone.
Cinkov oksid in Titanov dioksid sta trenutno edina filtra, ki jima FDA daje oznako ˝Safe and effective ingredients˝, sta torej edina varna in učinkovita med vsemi UV filtri po mnenju FDA.
Vsi kemični UV filtri spadajo v tretjo skupino FDA (!!!), kar pomeni, da bi FDA potrebovala dodatne podatke, da bi ugotovila, ali bi bila zaščita pred soncem s temi sestavinami varna in učinkovita.
Kemični filtri prehajajo skozi kožo v krvni obtok, kjer so jih že večkrat našli
Leta 2018 so znanstveniki iz FDA-jevega Centra za vrednotenje in raziskovanje zdravil (CDER) raziskali, kaj se zgodi, ko se uporabljajo komercialno dostopna sredstva za zaščito pred soncem v skladu z navodili za uporabo na izdelku . Izbrali so kreme za sončenje z običajnimi kemičnimi filtri (avobenzon, oksibenzon, oktokrilen in ecamsule). 24 prostovoljcev je nekajkrat na dan, 4 dni zapored naneslo kremo za zaščito pred soncem, njihove vzorce krvi pa so vsak teden testirali vsak dan, da bi ugotovili, ali je katera od teh 4 učinkovin prodrla v kožo in dosegla krvni obtok.
Raziskovalci so ugotovili, da so vse štiri sestavine dosegle krvni obtok udeležencev v visokih koncentracijah. Kako visokih? Do konca prvega dne so koncentracije že presegle “prag opustitve varnosti” FDA. To je prag, nad katerim je treba opraviti toksikološko oceno, vključno z rakotvornostjo in dodatnimi razvojnimi in drugimi študijami. Koncentracije so ostale nad tem pragom tudi 7. dan. Tri dni po zadnjem nanosu kreme za sončenje: v primeru oksibenzona je bila koncentracija še vedno več kot 40-krat večja od mejne vrednosti. Celotni rezultati so bili objavljeni v Journal of American Medical Association https://jamanetwork.com/journals/jama/article-abstract/2733085 .
Med drugim pa kemične zaščitne kreme povzročajo tudi več alergijskih reakcij, pojavov srbečice, ekcemov, eritemov. Ne smem pozabiti tudi na dejstvo, da klasične (sintetične) zaščitne kreme vsebujejo poleg kemičnih filtrov še mnoge druge sestavine, parabene, parfume, ki so za kožo dražeče in lahko v kombinaciji s kemičnimi filtri, soncem in klorom (v bazenih) na koži sprožajo neželene reakcije. Zato so za tiste z občutljivejšo kožo vsekakor bolj primerne naravne kreme z mineralnimi zaščitnimi filtri.
Kaj pa varnost mineralnih (nekemičnih) filtrov?
Za razliko od kemičnih filtrov pa se mineralni filtri ne absorbirajo v kožo, ampak ostanejo na njeni površini in delujejo kot zunanja obramba pred UV žarki. Odbijajo sončne žarke kot mehanska zaščita na površini kože. Zato pa je pomembno, da je Cinkov oksid v non- nano obliki, kar pomeni, da so delci dovolj veliki, da se ne morejo vpijati v kožo. Zato vedno preveri poleg mineralnega filtra, da je ta tudi v primerni non- nano obliki. Ponavadi na izdelku piše, da izdelek ne vsebuje nanodelcev.
Če zaključim je tukaj, glede učinkovitosti kot tudi glede varnosti, nesporni zmagovalec mineralni filter Cinkov oksid, ki daje učinkovito zaščito pred UVB in tudi UVA žarki in je hkrati eden od samo dveh filtrov, ki imata s strani FDA oceno ˝Safe and effective ingredients˝, kar pomeni, da sta glede varnosti in učinkovitosti v prvi, najvišji kategoriji. Ta mineralni UV filter najdeš tudi v zaščiti pred soncem Alteya, ki je primerna tudi za dojenčke. Upam, da sem malo razblinila dvome in ti pomagala k lažji odločitvi.
