Naravna, ekološka, organska in bio kozmetika

Trend naravno, organsko, eko in bio je zadnja leta vse bolj razširjen. Temu vedno bolj sledijo tudi proizvajalci klasičnih blagovnih znamk, ki poskušajo zadovoljiti tudi kupce, ki iščejo naravne rešitve. Ampak pozor! Nekatera kozmetična podjetja to zlorabljajo z zavajajočimi informacijami ter polresnicami, saj zakonodaja dovoljuje, da se vse, kar vsebuje vsaj 2% naravnih sestavin, lahko deklarira in reklamira kot naravno.

Zato nikakor ni odveč previdnost, kateri izdelki so resnično naravni in kateri si dejansko ne bi zaslužili tega imena. 

Torej, če je na izdelku oznaka »naravno«, to ne zagotavlja prav veliko.

Razlika med naravno/organsko/bio/eko

“Naravno˝ pomeni, da so sestavine izdelka naravnega izvora, torej vse, kar izhaja iz narave. Tukaj ne
smemo pozabiti na dejstvo, da je lahko teh sestavin v izdelku le 2%!

˝Organsko˝ pomeni, da uporabljene naravne sestavine izvirajo iz ekološke pridelave, kjer niso bila uporabljena umetna gnojila, pesticidi, rastni hormoni in antibiotiki. Predpisi, ki urejajo oznako
˝organsko˝ so torej precej strožji in bolj regulirani kot pri oznaki ˝naravno˝.

Bio in ekološko (eko) sta v bistvu sopomenki za organsko. Tukaj dejansko ni razlik in podjetja
preprosto izberejo, katero oznako bodo uporabljala.

Ko zasledite oznako 100% naravno, je dejansko teh izdelkov malo, vendar so! Če pa zasledite oznako
100% organsko pa vam že skoraj mora utripati rdeča lučka, saj takih izdelkov praktični ni. To pa zato, ker nekatere sestavine v izdelku preprosto ne morejo izpolnjevati ekoloških zahtev npr. voda, sol, minerali.., ki so že same po sebi prisotne v naravi in se zato ne morejo uvrščati med ekološko pridelane sestavine, zato tudi izdelek ne more biti 100% organski, kot vam morda nekateri zmotno zagotavljajo.

Kako torej vedeti, kaj je res naravno in kaj ni?

Neko osnovno vodilo za laike je zagotovo certifikat za naravno kozmetiko, ki nam je lahko v pomoč pri presoji ali je izdelek res naraven in ali je blagovna znamka vredna zaupanja.

Osnovne zahteve certificiranja so v osnovi odvisne od zahtevanih odstotkov koncentracije naravnih in ekoloških sestavin v kozmetičnem izdelku. Poleg zahtev za koncentracijo so tudi splošne zahteve, ki
bolj ali manj veljajo pri vseh vodilnih certifikacijskih organih. Te zahteve so, da morajo biti proizvodi:

  • brez sinteznih barvil in dišav
  • brez določenih vrst konzervansov – npr. parabenov
  • brez gensko spremenjenih sestavin (GSO)
  • brez petrokemikalij in silikonov
  • nepreizkušeni na živalih
  • neobdelani z ionizirajočim sevanjem
  • pridelani in pakirani na okolju prijazen način
Kaj pa v primeru, ko ni certifikata?

To nujno ne pomeni, da izdelek ni naraven ali ekološki. Veliko majhnih podjetij se za certificiranje svojih izdelkov ne odloči, ker je to povezano s stroški. V takem primeru je najbolj smotrno, da preverite sestavine (INCI), ki morajo biti navedene na vsakem izdelku. Torej ne berite le velikih napisov na embalaži, ampak poiščite INCI sestavine, kjer mora biti navedeno vse, kar je v izdelku. Če se na sestavine ne spoznate, si lahko pomagate z googlom in preverite tiste, ki se vam zdijo sumljive. Seveda to zahteva malce več vašega časa in poizvedovanja.

Cena kvalitetne naravne kozmetike

Kakovostna naravna kozmetika ne more biti poceni. Kvalitetne sestavine, ekološka pridelava,
certificiranje..vse to poveča stroške proizvodnje. Klasični sintetični izdelki so običajno narejeni na bazi parafina (naftni derivat) ali mineralnih olj, ki so mnogo cenejša od naravnih rastlinskih olj in masel, ki se uporabljajo v naravni kozmetiki. Če najdete naravno kozmetiko s sumljivo nizko ceno, je to lahko posledica izjemno nizkih koncentracij sestavin (zelišč) v izdelku, kar pa ima za posledico tudi slabšo učinkovitost izdelka. Moj nasvet je, da se pri ceni držite načela zlate sredine. Pri izjemno nizki ceni (govorimo o izdelkih za nekaj evrov) je namreč zelo vprašljiva koncentracija in s tem učinkovitost izdelka, pri visoki ceni (na primer nad 70 eur) pa je velika verjetnost, da plačujete prepoznavnost blagovne znamke, drago embalažo, obsežen marketing in drugo.