Ko dojenček joka, se vprašamo:
- Je lačen? Nahranite ga.
- Je moker? Zamenjajte mu pleničko.
- Je osamljen? Dvignite ga v naročje.
- Ga dajejo vetrovi? Pomagajte mu podreti kupček.
- Mu je pretoplo ali prehladno? Slecite ali oblecite ga temperaturi primerno.
Najbolj težavno je, ko nič od zgoraj naštetega ne deluje.
Znanstveniki, ki so preučevali jok dojenčkov so ugotovili, da eden od petih dojenčkov joka zaradi nam neznanega razloga. Jok dojenčka je neverjeten, para nam srce, po telesu pošilja hormone in starši imamo nujno željo, da jok našega otroka preneha.
Najslabša možnost, ki bi jo pri joku lahko izbrali bi bila, da bi dojenčka, ki dlje časa joka, položili v posteljico zaprli vrata in odšli v najbolj oddaljeno sobo, da ne bi slišali joka svojega otroka, pravi Karmen Mlinar iz društva za pomoč in podporo doječim materam.
Obstaja razlika med jokom tri-letnika, ker mu v trgovini ne kupimo lizike, in jokom dvomesečnega dojenčka. Če mislite, da je treba disciplinirati in vzgajati že dojenčka, se krepko motite in prehitevate dogodke. Dojenčki jokajo iz različnih, toda enakovredno pomembnih razlogov. Dolgčas ali osamljenost, želja po družbi staršev so tudi lahko vzroki, da se dojenček počuti zelo nesrečnega, enako kot če je lačen ali ga mučijo prebavni vetrovi. Jokajoči dojenček vas v vseh situacijah resnično potrebuje. Z jokom komunicira z vami – jok pomeni, da nekaj potrebuje. Dokler joka, njegovi potrebi ni bilo zadoščeno. Jokal bo dokler se ne bo utrudil. A prenehal ne bo zato, ker naj bi se “potolažil sam”, ampak ker je bil izčrpan in brezmejno razočaran.
Če na otrokov jok vedno odgovorite, mu s tem sporočite, da ste tu zanj in da mu boste vedno pomagali. Številne znanstvene raziskave so pokazale, da otroci, ki so jih starši kot dojenčke vedno takoj potolažili, kot malčki in večji otroci jočejo precej manj. Če menite, da s takojšnjim odzivom na otrokov jok ustvarjate slabo navado – razvado, žal nimate prav. Prav nasprotno, namreč s takojšnjim odzivom na jok otroka se skupaj učita medsebojne komunikacije. Tudi če nikoli ne ugotovite, zakaj je otrok jokal, ali če kljub vsemu še vedno joka v vašem naročju, vaš otrok ve, da ni zapuščen in da mu pomagate.
Če ga pustite jokati, ne razvijate in ne spodbujate njegove samostojnosti in neodvisnosti. Prav tako ni res, da je jokanje dobro za dojenčkova pljuča. Po tej logiki bi morali imeti dojenčki, ki veliko jokajo, bolje razvita pljuča od otrok, ki jokajo manj, pa velja celo nasprotno. Dojenčku, ki joka, se raven kisika v krvi zniža, močno se poveča njegov srčni utrip. Dojenček, ki večkrat joka, je lahko morda celo slabše razvit in slabše napreduje (Sears, 1985).
Jok in dojenje
Na otrokov jok je potrebno vedno odgovoriti. Kako pa ga potolažiti, da bo jok prenehal? Večina doječih mater bo svojega dojenčka samodejno pristavila k prsim. Mnogo doječih mater pove, da ko zaslišijo dojenčkov jok, v prsih začutijo izcejalni refleks. Tako materam že narava sama pove, kateri je najboljši možni način, da se odzovejo.
Če ima doječa mati dojenčka, ki veliko joka, marsikdo lahko pomisli na to, da joka, ker mati nima dovolj mleka in je lačen oz. bi lahko bilo kaj narobe z njenim mlekom. Antropologinja, babica in raziskovalka Sheile Kitzinger, je v svoji raziskavi ugotovila, da je najpogostejši nasvet doječim materam, katerih dojenčki jokajo, naj ponudijo otroku stekleničko z umetnim mlekom. Žal so številne mamice, ki so upoštevale ta nasvet, ugotovile, da je dojenček tudi ob hranjenju po steklenički – še vedno jokal, hkrati pa so mnoge ugotovile, da so izgubile posebni občutek povezanosti s svojim otrokom, normalen ob dojenju. Če se vaš dojenček pomiri s pogostejšim dojenjem, je odgovor preprost: dojite ga bolj pogosto. Če je dojenček star šest mesecev ali več, je morda že čas za začetek uvajanja goste hrane. V tem času dojite dojenčka tako pogosto, kot izraža željo in potrebo, četudi je minilo šele pol ure od zadnjega dojenja.
Včasih dojenčki, ki se dojijo zelo pogosto, pojedo več kot prenese želodček. Če dojenček še hoče sesati, obenem pa že močno poliva, ga pristavite na tisto stran, kjer ste končali dojenje. Ker se dojke nikoli popolnoma ne izpraznijo (saj se mleko tvori sproti), dojenček sicer ne bo sesal čisto v prazno, a ne bo dobil toliko mleka, kot bi ga, če bi zamenjali dojki.
Če dojenček prekomerno joka le na nekaj dni, je vzrok lahko tudi v hrani, ki jo je jedla doječa mati. Doječa mati sicer lahko uživa vso zdravo hrano in pijačo in ji ni potrebno imeti »dojiljske diete«, če pa vendarle opažate povezavo med živili, ki jih uživate in otrokovim jokom, lahko to hrano za nekaj dni izločite s svojega jedilnika in opazujte otroka. Nekateri dojenčki so zelo občutljivi na dodatke vitaminov, mineralov ali fluroidnih nadomestkov, ki jih uživa mamica in jih otrok dobi preko dojenja ali ki jih dobiva otrok sam.
Nekateri dojenčki imajo velike težave pri podiranju kupčka. Nekateri kupček podrejo takoj, ko ga dvignemo v bolj pokončen položaj, nekateri morajo biti za to na materini rami vsaj pet minut ali dlje, preden kupček končno podrejo. Morda boste morali poskusiti različne položaje in ugotoviti kateri vašemu dojenčku najbolj ustreza.
Ali vaš dojenček joka med ali takoj po hranjenju?
Zvijanje in godrnjanje verjetno res izgleda kakor ob prebavnih težavah, toda ponavadi je le normalna reakcija na normalni prebavni refleks, ki se imenuje »gastro-količni refleks« pri prehodu hrane iz želodca v črevo.
Tehnike za tolažbo, umirjanje dojenčkov
Če se dojenček noče dojiti, je podrl kupček in ima svežo, suho pleničko, kaj lahko še storite? Najprej ga slecite in preverite, ali ga morda kje ne stiska plenička ali del oblačil. Preverite, da se mu ni med prstke zapletla kakšna nitka ali las. Za umirjanje dojenčkov je zelo uspešna tudi masaža. Raziskovalka Sheila Kitzinger je odkrila, da dojenčki, katerih matere se jih veliko dotikajo, jih masirajo in imajo veliko kožnega kontakta, napredujejo hitreje, se bolje razvijajo motorično in so bolj umirjeni, manj jokajo.
Tako, kot odraslim, tudi dojenčkom dobro dene dotik ljubljene osebe in se ob tem počutimo bolje. Prav tako je pomirjujoče, če slišimo glas ljubljene osebe, zato je prepevanje dojenčku ena od zelo uspešnih tehnik pomirjanja. Mnogo dojenčkov se hitro umiri, če jih matere vzamemo v naročje ali če jih nosimo v mehkih rutah ali slingih za nošenje dojenčkov. Dojenčki so tako blizu matere (ali očeta), vonjajo vonj kože, slišijo bitje srca in se hitreje pomirijo. Nekateri se pomirijo tudo ob nežnem plesu in sočasnem poslušanju umirjene glasbe.
Nekateri starši se bojijo, da se bo dojenček zaradi neprestanega nošenja v prvih mesecih razvadil. Brez skrbi, ko bo dojenček osvojil sedenje in plazenje, mu bo vse bolj zanimivo kot materino naročje.
Ker so otroci pred rojstvom, v maternici, obdani s tekočino, jih večina ne joka zato, ker imajo mokro pleničko (če uporabljate pleničke iz blaga, seveda). Seveda pa je stvar popolnoma drugačna, če ima dojenček vneto ritko (plenični izpuščaj). Najboljše zdravilo za vneto ritko je preventiva. Otroka previjajte pogosto. Če uporabljate plenice za enkratno uporabo in ima otrok plenični izpuščaj, nekaj čas uporabljajte bombažne pralne pleničke. In obratno – če uporabljate pralne pleničke, za nekaj časa uporabljajte plenice za enkratno uporabo. Če uporabljate pralne pleničke in ima otrok trdovraten plenični izpuščaj, zamenjajte detergent in pleničke dvakrat izpirajte. Nekaj časa se izogibajte plastičnim prekrivnim hlačkam. Plenični izpuščaj je za dojenčka lahko zelo boleč. Če traja dalj časa, z otrokom obiščite zdravnika, ki bo predpisal primerno terapijo z mazili.
Če vaš otrok močno joka, ko opravlja veliko potrebo, to še ne pomeni, da ga muči zaprtje. Nekateri dojenčki imajo težave z izločanjem tudi sicer močno tekočega dojenskega blata. Takim otrokom pomaga, da jih v tem času držimo bolj pokonci, jih vzamemo v naročje ali naslonimo na ramena.
Nočni jok
Ko menite, da bi otrok zaspal – on pa še joče, je najbolj enostavna rešitev, da se uležete skupaj z njim. Mnoge matere opažajo, da dojenčki jokajo, kadar ležijo sami v zibelki, ko pa jih prestavijo v svojo posteljo, so popolnoma zadovoljni. Če sami ne spite dobro, kadar je dojenček v vaši postelji, poskrbite, da bo dojenčkova posteljica s spuščeno stranico, poleg vas. Tako ga boste lahko takoj pomirili ali podojili, še preden se bo popolnoma razbudil, vam pa bo prihranjeno nočno vstajanje.
Nekatere matere ne želijo otroka imeti poleg sebe v postelji zaradi strahu, da se bo otrok razvadil. Kakorkoli – preden se je dojenček rodil, je spal skupaj z vami 9 mesecev, vsako noč, prisluškoval je zvokom vašega telesa, poslušal bitju vašega srca in vašemu dihanju.
Nekateri otroci lahko takoj spijo v svoji posteljici, druge je treba na to postopoma in ljubeče navajati. Dojenčke je strah, nimajo občutka varnosti, če morajo spati sami, v mrzli zibki. Z uspavanjem dojenčka imamo lahko probleme tudi podnevi. Dokler ga imamo v naročju, bo spal popolnoma mirno, takoj ko ga položimo na prostor za spanje, se prebudi. Včasih je dobro tudi za mamico, da se podnevi uleže skupaj z dojenčkom, ga podoji in počiva poleg njega. Ko dojenček zaspi, se lahko odkrademo stran, ne da bi ga zmotili. Predvsem pa, če vas skrbi nepospravljeno stanovanje in hišna opravila, ne pozabite, da ta lahko počakajo.
Dojenček s kolikami
Telo dojenčka s kolikami je napeto, v krču, otrok potegne nogice k trebuščku, stisne pesti, obrazek je videti v hudi agoniji in kriči z visokim, predirnim glasom. Kolike se ponavadi pojavijo pozno popoldan ali zvečer in lahko trajajo nekaj minut ali celo ur. Zelo je pomembno, da se takoj odzovete na jok dojenčka s kolikami, saj dojenčki med jokanjem pogoltnejo veliko zraka. To bo še prispevalo k slabšemu počutju in bo otežilo naša prizadevanja, da ga potolažimo.
Če se sprašujete, ali ima vaš dojenček morda kolike, potem jih zagotovo nima meni dr. Sears. Dojenčki s kolikami ne dopuščajo dvomiti svojim staršem. Dojenček, ki ima kolike, lahko močno joka več ur skupaj in mu ne pomagajo nobene naštetih tehnik pomirjanja. Mnogo let se že ljudje trudijo, da bi definirali kolike in vzroke zanje – kljub različnim teorijam se strinjajo, da kolike povzročajo dojenčku izjemno hudo fizično neugodje
Ko prav nič ne deluje
Mnogi dojenčki sploh ne bi jokali, če bi se matere takoj odzvale na znake, ki kažejo, da bo dojenček začel jokati (npr. previjanje pred dojenjem očitno zelo lačnega dojenčka lahko tudi počaka).
Večina dojenčkov preden začne neutolažljivo jokati kaže določene znake. Če znake mati takoj upošteva, dojenček nima potrebe po jokanju. Če se odzovete na znake takoj in pravočasno, boste s tem naučili dojenčka, da mu ni treba glasno jokati, kadar želi kaj doseči. Ker so njegove potrebe zadovoljene, zato joka manj pogosto.
Pomembno je, da dojenček ne joka sam, da smo ob njem in da takoj, ko se umiri, lahko zadovoljimo njegove potrebe, ki so verjetno sprožile jokanje, a zaradi joka samega tega ni bil sposoben sprejeti. Če niste pravi čas pripravljeni, da zadovoljite potrebo, se bo morda ponovno začel začarani krog jokanja. In kdo ve, morda bo vaša zadnja rešitev, ki vam bo še prišla na pamet – končno le uspešna.
V primeru, da ste poskusili že prav vse, vaš dojenček pa še vedno joka, se boste lahko počutili nemočne, čeprav ne boste počeli prav nič narobe. Lahko vas bodo prešinile misli, da bi ga pustili jokati samega. Pomembno si je zapomniti, da že zgolj s tem, da držite otroka v svojem naročju, delate vsaj nekaj dobrega zanj. S tem dajete svojemu otroku vedeti, da ga imate radi, da ste z njim, čeprav histerično joka.
Zavedati se je potrebno, da vas prav jokajoči otroci najbolj potrebujejo. Kadar dojenček joka, se ustavi čas. Ko ga boste opazovali čez slabo leto, ko bo že malček in bo srečno raziskoval svet, se boste zagotovo vprašali, kako hitro gre čas.
Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri La Leche League Slovenija, društvu za pomoč in podporo doječim materam
Povzeto po članku objavljenem na portalu dojenje.net
